VISEČE OMARICE

Viseče omarice se tudi v moderne kuhinje ponovno vračajo, medtem ko so v klasičnih kuhinjah ves čas prisotne.

Viseče omarice se med seboj razlikujejo po velikosti in po načinu odpiranja.

Klasično odpiranje vratc. 

Viseče omarice so različnih višin, odvisno od proizvajalca, največkrat od 24 do 96cm, lahko tudi več. Globina se prav tako razlikuje med proizvajalci, od 30 do 35 cm. Večina omaric je narejena tako, da ima za hrbtiščem še pol do enega centimetra prostora. Ta je namenjen predvsem dihanju, torej da za omarico zrak kroži in se ne nabira vlaga in plesen, lahko pa se robove stranic tudi nekoliko pobere, če so zidovi zelo krivi. 

KLASIČNE viseče omarice so omarice, ki se odpirajo s pomočjo okovja ali po domače pantov - torej vratca, ki se odpirajo levo ali desno. Okovje je najbolj zanesljiv - z najdaljšo življenjsko dobo- in hkrati tudi najcenejši način odpiranja visečih omaric. Okovje ima lahko vgrajen tudi blažilec ali se tega montira ločeno. Blažilec poskrbi, da se vratca mehko (tiho) zapirajo). 

V klasičnih kuhinjah so navadna vratca z okovjem najbolj v uporabi, saj dolge navpične linije poudarjajo toplino in sam videz lesa. 

DVIŽNI MEHANIZMI: 

Dvižni mehanizmi se uporabljajo pretežno v modernih kuhinjah, kjer z dolgimi ravnimi linijami vratc želimo poudariti sodoben pridih kuhinje. So udobni, enostavni za uporabo, vratca se dvignejo nad nivo glave, zato je manjša verjetnost, da bi se vanje zaleteli. Velik minus dvižnih mehanizmov je precej krajša življenjska doba, ki je do 10 let, potem je potrebno mehanizme zamenjati, ti pa niso ravno poceni. Dvižni mehanizmi delujejo na sistem vzmeti ali kot amortizerji. 

Enojna dvižna vratca

Enojna dvižna vratca

Preklopna dvižna vratca

Visoka dvižna vratca

Klasična dvižna vratca s klasičnim dvižnim mehanizmom - enojna dvižna vratca. Zdrži najdlje časa, je najcenejši, ni pa najbolj udoben za odpiranje. Mehanizem odpira ena vratca, med seboj se razlikujejo po nosilnosti ter obliki. 

Omarica na preklop. Pri dvojnih omaricah se lahko uporablja mehanizem, ko se vsaka vratca odpre posebej ali mehanizem na preklop. Pri slednjem morate paziti, da ima varovalo za primer, če vmes dobite prste – avtomatično mora "iztakniti" pante, da si ne priščipnete prstov. Tudi tu je sam sistem odpiranja odvisen od vrste mehanizma. Pri nekaterih se spodnja vrtaca zložijo pod zgornja, prid drugih se zgornja vratca poravnajo z zgodnjim robom viseče omarice, spodnja vratca pa dvignejo tako, da skupaj z zgornjimi vratci tvorijo črko L. 

Visoka dvižna omarica. Pri tej se celotna vratca dvignejo nad omaro. Paziti je potrebno pri mansardah in če kuhinjo uporablja oseba višja od 180 cm, ker mu bodo dvignjena vratca v napoto. Kot odpiranja je različen od sistema do sistema, pri nekaterih se lahko kot odpiranja tudi naravna. Vratca se lahko odpirajo naravnost navzgor ali zamaknejo nazaj nad stop viseče omarice. Pri prvi varianti je lahko nad tako omarico še ena omarica, a je potrebno upoštevati, da je nedosegljiva, dokler so vratca spodnje omarice odprta. Pri drugi varianti pa nad omarico ne sme biti drugih omaric, saj odprta vratca zadenejo vanje. Tudi strop ne sme biti prenizek. 

DRSNI SISTEMI: 

Se ponovno vračajo po nekajletnem premoru. Največkrat se uporabljajo pri steklenih vratcih, lahko pa tudi klasičnih. Sistem je lahko narejen tako, da so zaprta vratca zamaknjena ali poravnana. Minus tega sistema je, da drsniki, po katerih tečejo vratca, zavzamejo kar nekaj centimetrov prostora, hkrati pa se jih tudi težje čisti. 

VERTIKALNO PREKLOPNA VRATCA: 

 Vratca so lahko narejena tudi tako, da se kot harmonika spravijo ena proti drugi. Pri kuhinjah se tak sistem redkeje uporablja, saj je dražji in rabi v sami omarici več prostora zaradi drsnikov, kamor so namontirana vratca. Je pa ličen za ožje prostore. 

Nosilnost visečih omaric mora biti nad 100 kg po omarici. Tudi ta podatek mora pisati v prodajnem katalogu.



Načrtujete novo kuhinjo? Kontaktirajte nas za ponudbo na tel. 031 386 221 ali el. naslov info@gros-novak.si. Več info v povezavi. 


(C) Gros-Novak, d.o.o. Notranja oprema Gros-Novak www.gros-novak.si